Rada bi svobodo,
da bi moje noge mirno tekle in
prodirale skozi visoko zeleno travo,
ne da bi kdo hodil za mano in
ugotavljal mojo smer ali velikost noge!

Vrtenje metafor v različne smeri
Mečem besede na kupe in želim ustvarit goro
Neprehodno

Dan kot vsak drug
Sonce na nebu,
Svetleče,
Bleščeče.
Vetrc nežno boža obraz.
Oči uprte v daljno obzorje
V mojem srcu pa le mraz.

Brnenje. Bučanje. Žrvokanje. Brbranje.
Bezljanje mojih misli. Hočem mir!
    ... Kaj? Kako? Naj? Spomnim se smeha...
    Poslušaj... Kdaj? Solze, trpljenje...
    Ljubim te... Kako? Spomnim se... Hočem!
Kako naj utišam misli, ki mi preglašajo življenje?

Ni razloga za ponovni potop v krog sanj,
če nenadni udar svetlobe packa lise pred očmi,
dokler se svet budi v soncem jutru,
bodo prijali telesu topli, žametni dotiki.

Dišalo je po poletju,
a telesi je spreletaval srh.
Z drevesa je padalo listje in
voda je dehtela pod umikajočim se soncem.