Kastanjetni zvok tvojih oči,
odzvanja v nočeh,
ki jih krajšajo svetlobe tvojih bližin.
In način dišanja tvojih besed;
podpis korakov ni več isti.

Hoditi čez
nezrele trave dognanj.
Slutiti smer vetra,
a zaman.

Že sama misel srh vzbudi.
Mravljinci stečejo po meni.
Nesramno se dotikajo prsti -
Telesa, hrepenečega po tebi.

Ne dovoli, da te lupijo.
Ne dovoli, da odstrejo tančice.
Ne dovoli, da vrtajo vate.
Ne dovoli jim, da te najdejo.

Prah neobdelanih besed
pristane na popisanem papirju.
Raztrešči se ampula skritih strahov.
Pretok halucinogene tekočine neslutečih barv
zapiše v srce nepojmljive slike.
Kje je konec, kje začetek?
Nepreglednost prelevi se v norost.

čarovnija nespečih sanj
ustvarja bolečino prebolelih ran
kriki moje duše ostajajo zaprti v skrinji
prebuja se rdečina nasmejanih ustnic
poetična glasnost dihanja samote
preglasi me v objemu tišine
čaram svoje kraljestvo