|
Od Kvazimodo
|
|
So trpke v črnem, v jablanah bele.
Barvam prosojnost, barvam besede. Zdaj so postale že skoraj prezrele. |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Amadeus
|
|
že čutim tisto nekdanje razbijanje položenih zidakov rodovitne kože povsem prepričljivo sem polagala semena na to nepričakovano zemljo dvojnega diha verna napovedi o bohotnem rastju stala bo stavba stalo bo drevo in raslo bo
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Neva
|
|
Spomnim se poljuba, slanega od morske vode, naslonjenega na skalo razbeljenega od strasti; spomnim se poljuba, ki je talil snežinke, ki so nama padale na obraz,
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od felicko
|
|
Sedim ob tabornem ognju, ves blažen in zamaknjen, nemiren, ko gledam njo, ona mene, njena gola ramena... Svojo voljo prepustim nerazumnemu.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od kai
|
|
skrij se.
varnost te kliče
beži v neznano
skrij se!
vem, da si že utrujen,
a vseeno teci!
postavi se neočitno |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Neva
|
|
Kdaj me doseže tvoja plima in odnese v strastno poželenje, v vrtince prepletanja, spajanja in ločevanja, predajanja in jemanja, proženja objetih teles, kdaj me narahlo poboža tvoja dlan in nežno poljubijo tvoje ustnice,
|
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 2413 - 2418 od 4118 |