nihče ne zdrži toliko svetlobe v
eni epizodi. treba je iti v senco,
čakati oriksa. potem se morda
lahko vrneš in postaneš ta,ki sveti.

podzemski volk je prestrašen. cel dan
ždi v ozki luknji. kačji sik
mu odmeva v ušesih. zelo me skrbi,
kako bo nadoknadil kosilo, 300 000 termitov.

Obljubil sem si,
da te ne bom imel rad
in da ne bom dovolil,
da se me dotaknejo tvoje nežnosti.

Norim, nezavedajoč se svoje eksistence,
turbulence, ki me hoče obrniti,
niti ne želim spoznati.
Predati se želim in takoj umreti,
vzeti mi tako ne morete ničesar več.
Sveč sij ni zaželjen na grobu mojem ...
Pojem, ker govoriti več ne znam,

Nocoj s kvartopirci
zapravljaš čas,
s črnim vinom
piješ moje oči...

Moj alter ego mi pravi, da bi rad spal.
Moj alter ego že ve, kaj je sreča! 
Toda kaj če je spanje atribut paralelnega sveta?
Kako pa naj vem, da Jaz ne spi?
Kako pa naj vem, kaj sploh pomeni spati? 
Če se ravno o tem sprašujem?
Če ravno zato ne spim...
Če sploh ne vem, kaj je Jaz...