Zdaj pa res spakiram kovčke
še pohištva ti več ne pustim
pa nisi duhovit
s svojimi izjavami
da sem kot...

Preveč je besed,
krasno zvenečih,
v ustih,
kot v vetru
listje dreves,
šelestečih,
med zobm...

Bolj kot strpen sem in razumevajoč
več nestrpnosti se me dotika
v njih so moje učne ure
duhovnega sveta in notranjega mika. ...

Ko bom v sebi izenačil
dušo z duhom, ki me vodi
takrat bom zlahka prepoznal
kako in s čim si največ &sca...

Sonce.
Povsod.
Le v meni ne.
Tam vlada tema.
Zlovešča.

Je pot navzgor lahko navzdol?
Je nekaj kar je nizko pravzaprav visoko?
Biti ponižen, ljubezen imeti res globoko,
skromno prenašat...

Kaj, če naš Bog izbriše poezijo,
ustraši se razdora besnih stihov,
pove poetu: Konec je navdihov
in reč...

Minevajo mi leta
in bežijo stran
ne dovolijo mi tega
da prišel bi moj dan
žalosti me to spoznanje
da so leta vzela mi vse ...

V mestih brez luči je trava
prepredla opustošene vrtove.

utrujena
legla sem v tvoje naročje
preklela vse tiste
prekleto otročje
ki z nasmehom na ustnicah
Beri dalje...