Ti si elementaren pogled besnečega v temi,
grozeč, patogen mezinec viharja,
antropogena posoda altruizma,
smisliš se mi.

Namen...

Okostenela debla
črno štrleča v nebo
ptica žalostnega pogleda pešači
ugrezam se v asvalt
gledam na drugo stran
stebla oran...

Še vedno ljubim vse dotike,
vse tiste pravljične noči,
pred sabo rišem svetle slike,
četudi&n...

Lakomno napenjam mrežo da bi ujel svinčeni krik
tistega ki beži pred propadom duše
tik tak tik tak - čakam nate
ne ui...

Kot glas resnice,
mi odmeva v glavi.
Njena popolna figura,
v popolni obleki.

Ona ima obraz,
obraz lepo...

V časih težke stiske
Nanj sem se obrnila
v njegovo se zavetje skrila
bil je kakor trden steber
kamor sem se naslo...

Zbudim se,noč je!
Potna in prestrašena
zrem v zrcalo usode…..
Kdaj se je to zgodilo,
da sem zavila,
da sem krenila,<...

Vračam se v pred čas vseh rojstev,
v tista razdobja, ko še ni bilo let,
v čas, ko je v vseh nas isti Bog oče
ustvarjal osnov...

Zdi se,
da sem postavljena v življenje,
kot lutka brez baterij
in okoli mene se
vsak trenutek,
vsako sekundo,
prestav...

Kako strašná
lepota je človeka.
Na prvo žogico
bi skorajda ga vzljubil.