Violina grizlja mehke strune
igra po notah zmede
sok grenivke poliva jo
pripelje 100 kilometrov nazaj
...

Napisal si pesem
in naglas jo prebral,
rekel da lepše
žal nisi znal.

Izrezana je zvezda
iz Titove zastave,
raztrgana, prezebla
sred zimske ždi narave.

Pod njo vojak počiva;
...

Imela voljno kožo je drhtečo,
ko stal sem gol
pred njo v žaru slep
sem dvignil jo
visoko kot na nebu
zaokroži...

Je temno noč zbudila zarja
oživela ves duhovni svet
vsi so čakali le njega,
da požene v njih razcvet.

Drevesa,
drevesa,
lahko so zelena,
lahko rumena,
lahko so rdeča,
lahko dišeča,
vsa živa,
ena ...

Vame zarineš topo želo,
ko se razraščaš čez prostor, ki več ni tvoj.
Pa tudi moj je le še malo.

Srago za srago.

Jaz bi zate, če bi lahko,
opral vsako dežno kapljo,
okopal bi morja in oceane.

Jaz bi zate, če bi lahko,
ukinil budilko...

Pred leti si prvič prišel v moje življenje.
Tiho. Kot nežen poletni vetrič
si se prikradel v moje srce.
...

Slonel na deblu
mogočne sem sekvoje
daleč od vsega
kjer civilizacija še ni zabila
kažipot svojih meja.