Raztrgala bom kožo s tebe, sežgala ti srce in vrgla ga v prepad, brezsrčno!

Mogoče se mora občasno zgoditi,
da iz sebe izpljuneš vse besede,
ki so predolgo ležale v tvojem breznu,
nabirajoč prah lastne zanika...

Dan se jutru dela.
In jutro naj se ne prikaže prezgodaj!
Ker potem bo dan tečen in
jutro ne bo služilo svojemu namenu.

Videl sem smeh,
bolečino in kri,
slišal v očeh,
čistino in skrbi...

Kot na nebesnem svodu,
trči dvoje pare gmot,
silna vihra, preporod.

Tako kot visoko gor,
na podu zemlje vseh ...

Podaj mi roko in poženi se
z mano v neznane globine.
Viharji se bodo uklonili
najini močni volji.

Življenje brez tebe
bi bilo kot
življenje brez vode.
...

To nisi ti.
S teboj cvetijo rože,
belih metuljev krila srebrijo soncu pot.
Pa naj te iščem, sanjam tu ...

Če se slika nevihta,
Še ne pomeni, da lahko
Platno spremeniš v nebo.

Voda se staplja s krvjo. Alkimija čustev mrtvega in živega. Občutek preseže vse meje. Ni lep. Ni grd. Samo Je. Smrtnost plačujemo po obrokih.