Ko zjutraj se zbudim zaspana,
Ves svet se mi zdi uganka neznana.
Vem, da nisem Nikolina ta prava
Taka – nasmejana.

Noč brez zvezd je kakor telo brez duše,
poglej v daljino, poglej vse te solzice ki so obtičale v neskončnosti,
solzice...

...

Prvikrat je bela zima
prazno hišo zasnežila.
Prvikrat ni mar nikomur,
kaj bo letos z njo storila.

Ko sva se prvič srečala
je rekla, da si ga želi.
Potegnil sem ga ven.
Dala ga je v usta, ga
oblizala s strastjo...
in vlek...

Poglej,
dežna kaplja
na nebu.
Kot solza je,
ki priteče iz oči.

Sedaj te ni.
Kot da se ne bi
nikoli smejal
mojim strahovom,
kot da nikoli
ne bi sušil mojih solz,
nikd...

Dóns se mi pa nič ne da
prečesala sem misli
sploh ne najdem rime
sedim in gledam v prazno.

Lepše je biti
reven, veren materialist,
kot romantik
z mrtvo muzo v
prtljažniku novega avtomobila.

Kdaj me bo zapustil tvoj prekleti klic,
ki od jutra do večera jate ptic
tvojega telesa,
išče moj osamljen bit 

...