Karte polagal si po meni
igral na srečo
se pojavljal
enkrat kot as
drugič kot pubec

Se spomniš, kako ostro ječi trava,
ožgana od sonca in napojena
soli, v oazi mehko zelena
koprena z vetrom se poigrava...

Koja ti je ovo pjesma
da se ne čuje;
zašto skrivaš je u mraku
duše očajne?

Vidim jo, sem ob njej.
Nad reko se sklanja,
na trenutke kot mogočna,
pa spet kakor da je utrujena.

Beri dalje...

Iščem srečo, ki je globoko v srcu, res tako bolečo. Iščem srečo, ki v meni je, in to spečo. Ker ti si odšla, s sanjami in srečo. Zda...

Pišem pesem...

Minila je ura.
Še vedno pišem,
isto pesem...

Vprašam se

zakaj?
Beri dalje...

Odprla sva steklenico parfuma
razlil se je vonj skozi lase
veter ga češe
in boža oblake
boža vrhove dreves
drami ptice Beri dalje...

Ker me vleče k tebi
Je neznosna senca luči,
Ki prihaja od znotraj
Kot kazalec, ki zapoveduje.

Pa sva rekla,
da bodo sloni ljubosumni,
ko bodo nesli luno novih juter
v otroško srce otoka,
kjer sva odgnala ...

V sebi skrivaš moč,
na dnu srca sijaj,
ne čakaj cilj, da kdo ga da,
cilj osvoji sam.