| Napisal/a bladerunner, v ponedeljek, 22. dec. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Iznad vihre Ragnaroka,
iznad vseh luči sveta,
vije pot se snežno bela,
gaz neslišno šepeta.
Sneg je le še tisoč igel,
sled oblakov riše led,
severnik opaše nože
in obriše z njimi svet.
Tih korak se hitro vzpenja,
ne ozira se nazaj,
dah je topel, poln življenja,
v daljavi jadra zmaj.
Sneg požirajo plameni,
zrak prežema vonj cvetlic,
goleme - stoletja nemi,
tokrat ziba pesem ptic.
Tam razpre se skala trdna,
tam tolmun vzvalovi,
tisto vila je? Je srna?
Vidiš lahko le oči.
Iznad vihre Ragnaroka,
tam nekje je čas, ki zna,
iz dežele solz in joka,
posaditi rože sna.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
