Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Bela krila,
visoka do nebeških vrat,
iluzija mila,
lastnikov šah-mat.
Z mavrico okovana,
iz oblakov izklesana.
Lahka, kot pero
a ljubljena so kot zlato.
Osamljena so že nekaj časa,
Le zakaj? Saj so prva klasa.
Visoka do neba morda so res,
a dvignit nas ne morejo niti do vrhov dreves.
Preveč zla smo postorili,
Preveč smo morili.
Preveč uničevali.
Preveč se krivicam smejali.
V današnjem svetu se s krili ne dvigne niti miš.
Zakaj?
Vsi že nosimo prevelik križ.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
