Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
prazen list papirja.
na njem odsev daljnih neviht.
kako tanka je včasih površina,
ki nas deli od naših dvojic.
počasi tone za obzorje.
je sonce to, ali občutek da si bil živ?
kdaj voda ni voda, je morje?
kako lahko ribo utopiš?
nad glavo se sklanja nevihta,
je jezna kot tisoč pesti,
ki bobnijo s kamnitimi prsti,
in lomijo krhke kosti.
ob boku odbleski zobovja,
in tiho renčanje volkov.
v ogledalu odseva podoba
samotna. le kam je šel volk?
od nekod rezilo izvleče,
na njem odblesk daljnih sonc.
je pero to morda? ali meč je?
je vse kar ne bo.
počasi se ljubijo kaplje,
in morje je zdaj ocean,
odsev daljnih neviht se približa,
v tišini je list nem in sam.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a ajda, v 16-12-2008 16:46,
1. Ocean
lepo te je brati po malce premora Je pa pesem poetična in zelo slikovita v svoji izraznosti in zdajle jo ne boš verjel, recitiram in pred očmi imam zgodbo.
počasi se ljubijo kaplje, in morje je zdaj ocean, odsev daljnih neviht se približa, v tišini je list nem in sam.
4 zvezdice pa zaradi ločil, morda namenoma tako postavljene pike.
lp, ajda
Objavil/a bladerunner, v 17-12-2008 09:34,
2. ocean
hvala ajda..ja premor je bil res malce daljši...tako pač je včasih..priznam, da so ločila tokrat šla malo "po svoje" in če je samo to razlog za štirico sem več kot počaščen. ampak so šla ločila čisto spontano,sama od sebe in v žaru trenutka ter tako tudi ostala. z rahlim odmikom od zame osebno zaželjene in potrebne tekoče rime sem pa tokrat prav začutil potrebo po bolj subtilnem in neenakomernem ritmu. verjetno zaradi emocij ki se skrivajo v ozadju.
Objavil/a bladerunner, v 17-12-2008 09:37,
3. ocean
hvala ajda..ja premor je bil res malce daljši...tako pač je včasih..priznam, da so ločila tokrat šla malo "po svoje" in če je samo to razlog za štirico sem več kot počaščen. ampak so šla ločila čisto spontano,sama od sebe in v žaru trenutka ter tako tudi ostala. z rahlim odmikom od zame osebno zaželjene in potrebne tekoče rime sem pa tokrat prav začutil potrebo po bolj subtilnem in neenakomernem ritmu. verjetno zaradi emocij ki se skrivajo v ozadju.
(1 glas)
Je pa pesem poetična in zelo slikovita v svoji izraznosti in zdajle jo ne boš verjel, recitiram in pred očmi imam zgodbo. 
