56

Samo moja je oblast,
pripada meni in nikomur več.
Zdaj zunaj ostri so zobje,
zagrizel sem v svojo last.

ko ruj v škrlatu ponori
v srcu  veter se ustavi
ko sled stopinje zažari
se mah prilega skali

 ...

Domišljija me
počasi ubija,
iskrivi pogledi
niso več nikomur
zgledi.

Ti pa stojiš tam
Glavo sklonjeno imaš,
proč opazuješ
Nekaj praviš, ne slišim..

Plujem v čudno naravnane vode,
Saj to, kjer sem, ni morje…
Udarjam ob skale in to je vrhunec zabave!
Bližam deročim se vodam,<...

Negibne v hladu jutra veje
Še en opravek prestavljen na kasneje
Bela tišina v hladu jutra veje
Resničnost zavita v klobčiču je preje...

*
fant, mož ali starček
tresoča roka se steguje h kozarcu
ponese ga k ustom
globok požirek ne more potešit...

Nekoč padla bo zavesa,
ko konča se igra,
iger vseh.
In midva,
vsak na svojem koncu odra,
bova tiho obsedela.

Jutro se je prebudilo,
sonce žarke pretegnilo.
Ptice v krošnjah so zapele,
rosno travo, bose noge pohodile.
Beri dalje...

vidim jo, kako mi je znala pričarati smeh
in mi pletla preteklost v klobčiče niča,
kako mi je šla skozi jutro kot vila,
Beri dalje...