zdaj sem privezan
zlomljenega telesa
sestradan
izčrpanega duha bolščim predse
razbarvanih zenic
bol&sca...

Če zamižim je sonce
samo bela lisa
v temi vek.

...ne vidim...

Takrat smo konkretno odšli v tisto majhno sobico št. 422.

Je bil tam bog?
Le štiri stopinje in štiri stene kremaste barve,
...

Obožujem tiste
trenutke tišine,
ko spravim hijene k meditaciji.

Dve leti sta minili,
nikjer nobenega smerokaza.
Ničesar nista spremenili,
dekle ostaja brez obraza.

Še zmeraj ti noč za nočjo
v mislih pošljem pozdrav in poljub.
Morda ga začutiš - trenutek
ko ti topel ...

Kot tiho se spustila je jesen
tak' tiho si v mrak odšla,
nad tabo je črn križ lesen;
v temi sveče plamen le miglja.

Ogenj ki umira.

Le plamenčki
zagorijo tu in tam.

Odmevi korakov po mokrem asfaltu,
mrači se,le kam zdaj hiti?
Zavit v dolg plašč, sključen – nesrečen?
Ali samo razmišlja o l...

Bolečina, ki je postala nema;
izgubila je ego
in se razblinila v vseobsegajoč vakuum.
Občutki spremenjeni v večni "ne v...