Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V hladnih, osamljenih nočeh
se ji prikrade v spomin obris
iz sanj in preteklosti,
postava, ki jo veter nosi
na modrem oblaku iz prihodnosti.
Iz neba se na zemljo svetlika
svoje bleščečih se temnih oči,
v njih odsevu je moč zaznati
neukročeno strast in željo
po osvajalskih pohodih na
vroča telesa. Postava se veča,
v zraku je vonj po mošusu,
prepleten z ognjem vročice,
zavite v tančico nerazsodnosti.
Iz široko razprtih ustnic
veje spoznanje poželenja in hotenja.
Sanje se dotaknejo neba.
Želja vztrepeta in se vzpne
v smeri kipečega telesa.
Lebdi nad njeno lahkotnostjo,
izvablja iz nje skomine in
pridušene krike sladke bolečine.
S konicami prstov se dotika nevidnega,
polzi po njem, ga prižema k sebi
in si ga vsega lasti.
V rdečem napetem bledežu se
dviguje, da dosega nedosegljivo.
Koprni za njim. Kot sok
iz sveže stisnjenega sadeža,
zrele marelice, teče pot
po gladkem vratu.
Brez besed ju nosi noč v globino.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(1 glas)
