Poberem nakupovalno
papirnato vrečo;
vanjo naložim:

vse mavrice večne
vse sanje srečne
vs...

Poišči sam sebe,
podaj si roko
in se sprehodi po gozdu,
čeprav v njem raste osat.

Zaobrni me
Neizgovorjena.
V neznosno tišino,
v dokončno praznino,
beseda odmrla.

Imela voljno kožo je drhtečo,
ko stal sem gol
pred njo v žaru slep
sem dvignil jo
visoko kot na nebu
zaokroži...

Zelo dobro izgleda,
tega se zaveda.
Poglejte to damo,
v glavi ima samo slamo.

Iz mene seveda zavist govori, Beri dalje...

Nočem več trpet,
v bolečini je težko žvet,
šla bom na drugi svet,
tam ljubezni je za cel planet.

Kdo meni te besede narekuje,
ki pero jih moje zapisuje?
Sem to jaz, ali le moj izraz?
Je to Božja roka,
ki v meni budi nedolžne...

Ko je tvoja sreča kot piškot,
ki ima vsakokrat novo ime,
Vedi, da je to samo privid...

Te sreče konec je,
ko se piškot zdr...

Pregloboko pogledati v kozarec?
Ah, saj je vendar marec.
Sploh pa sem že starec,
zame ni to več udarec.

Virtual...