Dolga belina,
kot polje v Prekmurju
poprečno zorano.

Na belem črnina,
kot glavnik skozi lase,
kot vojska v pozoru.

Ko sem te končno srečal,
bila v ljudskem si obličju
in v tvojem sem naličju
največjo lepoto gledal.

Zmeraj sem si želel pisati
o slonih rumene barve,
o nasmehu, ki se mi pojavi na licu,
ko pomislim nanje...

Natoči se mi
kot čisto vino
v kozarec
da te izpijem
po kapljicah
te po sebi izlijem
da čutim prelivan...

Joj, kako sem vzdrhtela,
o celem životu me je spreletel dreget,
da skoraj bi izgubila tla
in mu pokazala kako sem ga vesela.
Oh...

Včasih se boš z glavo zakopal v moje prsi
in potoval skozi poželjivo pokrajino nabreklih bradavic,
da bi šel iskat po...