Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow SMS poezija arrow čudovit

čudovit Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a LORELLIA, v nedelja, 27. apr. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

Spet mineva noč brez globine,
ki jo imenujem smisel.

In enako hitro raste praznina.

Hočem oditi od zdaj,
le zapreti bi mogla veke,
pa nimam dovolj moči.
Noč je močnejša od mene,
zatika se mi v grlu,
tako imam mnogo temnin.

Raste mi v zenicah,
utripa v trebuhu.

Šepeta mi ime,
ki ga imenujem smisel.

Čudovitega ni v mojem življenju,
ne tolažim se več s tem,
da pozabijo omeniti.
Niti s tem,
da se pozabim spomniti.

Zdaj že vem,
da imam navado izbrati gnilo jabolko.

In že vem,
da je bolje izbrati kamen.

In potem...
čudoviti, čudoviti ti...

Kako?!

Zelo se trudim dojeti...


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a abigail, v 28-04-2008 20:44,
1. Čudovit
Smisla in ljubezni ni mogoče doumeti...zelo lepo si to opisala iz globin svoje samote. 
lepe sanje 
Abigail
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo