Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Hegemon-i (sistemi in diskurzi)

Hegemon-i (sistemi in diskurzi) Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a AniLu, v ponedeljek, 14. apr. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (2 glasov)
 

Ko tako blediš - odhajaš,
vsaj enkrat se ustavi...in ozri,
prisluhni - kako sistem ti govori
(ko diskurz tiho zašepeta):

˝ Pusti mi,
da ti pokažem in povem,
da ti razgrnem in razložim,
da te vodim in zapeljem...
da te zadušim...in ubijem.
Zakaj ta začudenost?
To sem vendar vedno delal
(mi več ne zaupaš
- mi ne verjameš).

Upam, da veš,
hočem ti samo pomagati,
saj vem, da si to želiš,
- to si želi vsak.

Zakaj se upiraš?
(To ni noben upor,
to je samo domišljija.
Preko mene ne more nihče
- še nihče ni šel preko.
To so bile vedno vaše sanje,
vaše upanje in
-da vas razsvetlim-
vaša največja utopija.)

Kaj ni to paradoks?
Da me ustvariš
(a ne moreš pokončati),
da mi daješ moč
(brez, da bi imel sam dovolj moči),
da mi zaupaš
(brez, da bi lahko zaupal sebi),
da me ohranjaš
(a sebe ne moreš ohraniti).

(- Jaz sem to,
kar ste včasih imenovali bog,
danes pa si domišljate,
da ste me premagali.)

Tako je - kaj boste naredili?
Veliko jih je poskušalo,
nikoli ne bo nobenemu uspelo
(Nikoli ni bil problem pogum,
problem je vprašanje možnosti
in vi je nimate
- za vedno ste ujeti.).
Povejte - še vam je ostalo kaj upanja
(mojega najmočnejšega sredstva prevare)?

Seveda...lahko me odkrivate,
lahko me pojasnjujete in razkrivate,
ampak dragi moji - uiti...
mi ne morete.

Sem kot tisti - Jezus,
lahko me ubijete (a znam vstati).˝


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (5) KOmentar RSS
Objavil/a isoncek, v 15-04-2008 05:24,
1. hagemon
Hudo. 
8)  
Jaz bi ji dala tejle pesm(nitv)i podnaslov Reverzna herezija! 
he, he. ( ker se trenutno s tem malo ukvarjam, oziroma se to z mano...) 
 
" veliko jih je poskušalo, nikoli ni nobenemu uspelo" (in tako bo ostalo...) Tale del je zame vodilo! 
 
A si ti tista Ona, ki je odšla??? 
 
 
LP: Kočijaž 
 
8)  
 
PS: jaz bi odstranila vse oklepaje ( ampak samo jaz....nič ne popravljam tebi)
 

Objavil/a abigail, v 15-04-2008 10:56,
2. Hagemon-i...
Res paradoks nad paradoksi, da ravno iz najgloblje potrebe človeka po veri, upanju in notranji osvoboditvi zrastejo vedno novi sistemi, ki ga zatirajo. Res odlično zapisano! Je res popolnoma nemogoče uiti? Upanja največji "romantiki" res nikdar ne moremo zavreči, kljub vsem mogočim novim in starim "odrešenikom", ki jim itak ne verjamemo. Je uspelo vsaj Castanedi in njegovim učiteljem :? ;)  
lp Abi
 

Objavil/a AniLu, v 17-04-2008 07:39,
3. Hegemon
Hvala za oba komentarja,  
da so ti oklepaji odveč nekako vem, a nimam dovolj moči, da bi se jim lahko uprla, sploh ne vem kdaj so me tako prevzeli, imajo me v oblasti in jaz jim vedno podležem (neumnost, prepričanje in obsedenost). Včasih napišem v oklepajih razlage, včasih pa samo nekaj več (za nekoga, ki hoče več). 
 
hja, Castaneda je mogoče (znanost seveda tega ne priznava, očita mu, da si je večino časa samo izmišljeval) res ušel sistemu, a ni ga premagal, zašel je samo v drugi sistem, ki deluje po drugih zakonitostih, vrednotah, itd. to je to, kar sem imela v mislih, ne moremo oditi - lahko smo samo obrnjeni kot nekdo, ki odhaja (ne moremo oditi - lahko samo odhajamo. Kam? V najboljšem primeru smo lahko nekje vmes (in ker to ni politika, ta Vmes ne pomeni dvoličnosti ali hinavstva).  
 
Tako nekako vsak po svoje 8)  
LP, AniLu
 

Objavil/a abigail, v 17-04-2008 09:06,
4. Hegemon-i
Se povsem strinjam, AniLu, v oklepajih in izven njih. Mislim, da prav uporaba oklepajev še poudari sporočilo pesmi; kaže na neka razmišljanja, ki (morda) poženejo mimo vladajočih sistemov, ki hočejo biti pravzaprav upor, a se že v naslednjem hipu razkrijejo v okviru starega ali kakšnega novega sistema. Nakaže nevarnost, ki jo prinaša življenje v oklepajih - v nasprotju s sistemom - in to nevarnost že v naslednjem hipu izniči na raven nesmiselnosti. Skratka, prav uporaba oklepajev pomaga naslikati velikansko moč sistema, ki obstaja in vlada, kljub temu da dopušča uporniška razmišljanja, dopušča "nova" upanja po odrešitvi, zato da se nahrani z njimi. Menim, da nam tale pesem z oklepaji pomaga razumeti, da smo tudi danes v svojih brezštevilnih težnjah po individualizmu in posameznikovi svobodi največ , kar zmoremo biti - posamezni majhni ali večji oklepaji... 
(...ampak isonček :grin ;) , kako lahko vendar rečeš, da bi oklepaje odstranila, hkrati pa jih sama uporabiš v komentarju in seveda popolnoma na pravih mestih?) 
lp, Abigail
 

Objavil/a isoncek, v 17-04-2008 10:05,
5. hagemoni
He, he : samo zato, ker se resnice ne piše v oklepajih! 
 
Kar je res ne skrivaš za ograjco :) :grin :roll  
 
Kočijaž 
 
PS: mišljeno kot ++++zate :zzz
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo