Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

Balada njegovega portreta Natisni Priporoči prijatelju
Od mathea   

V rokah svilena fotografija -
na njej obraz njegov meglica sanj prikriva.
Soj angela - ki hotel bi postati-
bežeča zdi se mi perut v modrici zlati.

Ko tu stojiš lepota omamljiva -
skulptura prevzetno očarljiva,
pogled otožno zrel neskončno me prevzame,
prebuja v meni se spomin podobe drage.


Kod sva se srečala midva,
da duša te tako pozna?
Kod so vodile najine poti,
da oko pogled mi nate zarosi?


V medaljonu, ki ga nosiš, sem te prepoznala.
Nekoč ti ga je moja roka dala,
ko tiho sva ob reki stala,
kjer drobna balerina z demonom je plesala.

 
Še slišim zvok godala - violine,
še slišim glas električne sivine,
v ritmu veličastne simfonije
srce je srcu ritem harmonije.


A grom udari, strela ubije.
Ubogo bitjece se zvije.
Od bolečine neminljive
iz solz se bitje v reko izlije.


Okamenel si demon dragi
v trenutku tragedije.
Ukradli kremplji usodne ironije
so bistvo , ki nikoli več ne vzklije.


Tako je mislilo srce,
ki ranjeno trpeče,
je stiskalo v sebi medaljon -
srebrno kapljico - drhteče.


In mnogo reke kapljic steče,
ko neki fant dekletu reče,
tam zraven kjer je kamen stal,
kjer slap mu solze je že dolgo pral.


»Poglej ta kamen, kako joče-
srce iz njega uiti hoče!«
Prijela deklica ga je v dlani dišeče
utrnila se zvezda je svetlikajoče črne sreče.

 
Četudi ona kamnov v slap ne meče,
jo v dlani kamen vroč opeče
in vrže ga v globine reke,
kjer kamen v hipu prepotuje veke.

 
Iz vode se prikaže angel presunljivi.
V soju modro zlatem ga uvidi.
Mu na obrazu ni moč brati let,
na plečih medaljona večni cvet.


Pogled na angela jo mami.
Vse kar ve, pozna - utone v pozabi.
Za hip se v večnosti predrami,
skozi fotografijo, ki jo vabi.


Prečudovita je sapa domišljija,
ki srcu vedno nove upe odkriva.
Skozi sanje peruti sta poletela,
nekje med nebom in zemljo sta se objela.


Iz medaljona srebrnega zdaj misel seva.
Skrivnosti lepote vseh časov opeva:
Balerina in demon bosta večno živela,
ljubezen še iz kamna bo vselej gorela.


Ko tu stojiš lepota omamljiva -
skulptura prevzetno očarljiva.
Pogled otožno zrel neskončno me prevzema, 
vem, v obeh ideja ista se rojeva.


V rokah svilena fotografija -
Obraz - meglica želj ne skriva.
Soj angela, ki hotel si ga pokazati -
Žarečo prepoznala sem perut v modrici zlati.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >

Najbolj sveže pesmi


Naključne
  • 08:04 - 05.09.2007

    Ljudje smo bitja,
    ki hodimo po poti življenja
    polni trnja in ognja.
    Povsod sami.
    V ljubezni, ko se rodi,...

    Beri dalje...
  • 19:53 - 26.08.2006

    Odpenjam škornje.
    Doma sem.
    Izpod vrat se odtrga
    meine süsse,
    kitara stoji na zaprašeni omari,...

    Beri dalje...
  • 20:55 - 16.05.2009

    Pojdite k potokom
    na travnike in pešpoti,
    utrite bilke zdravja
    za hrano svojih letnih dni.

    Ostale so edine
    Beri dalje...

  • 20:22 - 09.11.2005

    Kam naj grem brez brezna pod seboj
    kaj naj naredim brez vsega zla
    naj se sam sebe mirim
    naj se sam sebe krivim

    Prilike, povodn...

    Beri dalje...
  • 17:27 - 06.04.2006

    Korak se zlomi,
    zamah otrpne,
    v ustavljenem času,
    ptica ne pade na tla,
    nasmeh ostane...

    ...

    Beri dalje...
  • 21:05 - 03.07.2007

    1
    Poezija je
    moj pogled na lep-grd svet,
    moja tolažba.

    2
    Sonce, rože, smeh
    Sliši se let...

    Beri dalje...
  • 02:44 - 05.12.2004

    Sodih poljubov ne boš nikoli preštel,
    ker se stapljajo s praznino in z nekom,
    ki molči v stilu hrupa.
    Konec koncev si sam, močan ...

    Beri dalje...
  • 18:26 - 07.06.2006

    Zadnja sem...
    v tvojem prvem življenju,
    ki ti je pogledalo skozi sapnik
    in si požiral slino,
    pripet na svoja dolga krila.
    Beri dalje...

  • 23:07 - 01.05.2005

    Podaj mi roko, dragi moj,
    popelji me v deželo pravljic,
    kjer škratje nagajivi rajajo vso noč,
    si vile zapeljive
    kitke spletajo ...

    Beri dalje...
  • 19:33 - 11.06.2006

    Žalost se utaplja v mojih očeh...
    ostajam brez besed,
    v ustih kovinski okus,
    misli so ledene sveče.
    Sem mar slepa brez oči?...

    Beri dalje...

Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Sveže iz foruma

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Ljubitelji poezije
Vseh članov: 9139

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo