Ledene sveče, ni jih več,
v očeh ogenj peče,
ni ga več,
Pegaz v letu obstane,
dih v tebi zastane,
mitološki Feniks se preb...

Si kot vetrič pomladni, ki krošnje zbudi,
kot plahutanje metulja, ki v dan se rodi,
potok žuboreč, ki nežno pesem poje,
Beri dalje...

Svilena mehkoba oblakov
kot tančica ovila je sonce v skrivnost,
ob vznožju sneženih očakov,
krasila vsak konec...

Zastokala sem v noč
in v nosnice se mi je zažrl
vonj po zažganem...
Čutim sajast okus v ustih
in gorečo obleko na sebi...
...

Presujem se
Kristali savanskega peska
Nazaj v preteklost
Po zaoblih bokih časa

Zrem v človeka, ki se temni noči
v bran postavi.
Ne razumem, zakaj tako pogoltno
nikoli sonca se ne brani.

Sklenila lisica zvito,
uboga, suhljata zdi se ji kokoš,
če bo šlo tako naprej,
morda bo šla pod nož,
je potrebna z...

Zadržanost
pridobiva
pri
začetnih
korakih
čut
vzajemnega
prijateljstva.

Sem zopet tu med starimi zidovi
se polnim z duhom tistih dni
blaženi vsi, ki so tu zbrani
veže nas sij, nekdanjosti.

Vrtinči se pesek in bela svetloba
in kapljice vode se dvigajo v zrak.
Nagnito se listje vali preko groba;
so re...