V neskončnosti časa, glej zdaj tu sem ...
          in bom večno ob tebi.
Pijem nebeško mano, utopljen v vesolju
          tvojih zenic dremotnih,
padam v zamaknjenost, kadar prvi dotik bežni,
          iskra preskoči ...
          in neti pretoke,
          jih čutiš?

Kako nastajajo, gomazijo po tebi 
          drobni vrtinci – mehurčki?
Se pnejo navzgor, po voljnem telesu? 
          Frfotajo? Sle tvoje metuljčki?

Okajen oranžne omame 
          se zagledam v razmetane 
          pomaranče.
Ta tvoj ljubi okus vsepovsod,
se kadila tok vije po sobi,
laminarno ovije v silhueti
tvoje svile života ... astralni svetlobi.

Izstopiš iz dimne zavese, pajčolana lepote, 
          ožarjaš z vročino 
          prekipavajoče sredice, 
          mikavne krasote.
Vpijaš gosti zrak naslade,
kadar desetero razkrečenih prstov vtira 
          oranžnega olja v podkožje.
          Božanska mira ...

Zleknjena noge razpiraš, vabiš v svoj svet?
Zrak zapuhti v razbeljenosti tvojih dišav, 
          zmes sladkih omamnih vonjav.
V zamaknjenju razuzdane cvetlice odpiraš oči,
          preblediš, se ustrašiš, medliš, 
          ko s stene nabrušen
          zasveti se nož!
Preteče konice sij oplazi tvoje roteče telo ... 
          Zakričiš!

A z bodalom zgolj kosam razmetane pomaranče,
          na pohujšljivi knjigi predrzni,
jim slednjič stiskajoče jemljem življenja, 
          ko v njih se okoplješ 
          sladkem soku, 
          omame hotenja ...
curlja ti po vročem telesu, 
          priteka v sotočje nektarjev, 
          ko srkam cedeče sladkosti, 
          narave čudesu.

          V pohoti zbujeni razparaš
          še zadnje tančice,
          zavore, blokade,
          v meglicah oranžnih sredice,
          zvijajoča hotne 
          meglene naslade
          vnema te sla,
          nimfa potrebna me zgrabiš,
          zdaj vsrkaš me vsa.
          V sok dišeči gladko spolzim ...
          razpiram, potujem, 
          razcveteno te damo
          odsotno drseče obdelujem ...
          Zdaj duši prevzel je nagon ...
          peklenski razvrat,
          žival lepljiva zleknjena
          zagrizem te v vrat,
          v prihajanju tvojem
          vulgarno do konca nabijem,
          tvojo ženskost oranžno
          z belino ekstaze zalijem ...

Spet ovita mehkobnih objemov zdaj sanjava v mraku.
          Žile nemirne zaliva potešitev ...
          zaziblje v spanec,
          zadovoljitev ...

          Oranžno!

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)
 

---