| Napisal/a Daimon, v sreda, 29. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Zavezan sem tišini, ki mi
jo je usojeno poslušati. Prihajam s šumom dreves:
sence se razpolovijo v sonci.
Obhajam in odpiram krste:
vrste utrujenih svetlob
na gobe napitih podob. Odhajam z grlenim jokom neviht
in hodim, hodim, kar naprej hodim,
dokler se ne znajdem v tej vrstici,
ki je ne morem dokončati.
A jo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
