Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Patetika vesolja

Patetika vesolja Natisni Priporoči prijatelju
Od Matej   

Pretehtaj človek, količnike neznank in se prebudi,
ne živi več v sanjah zlagani tuji ti obljubi,
potenciran znoj globokih čustev
ne reši te darov potrebnih žrtev.
V mraku se rodiš, živiš in v mraku boš umrl!

Poklekni pred vesoljno silo in se ponižaj,
usta svoja zlobna ta široka utišaj.
Skloni glavo in ne glej visoko,
spusti svojo razdiralno grešno roko.
V mraku se rodiš, živiš in v mraku boš umrl!

Se smejiš, sprašuješ – jeziš, ukazuješ?
Stori to, dokler lahko, dokler ne čuješ
trombe glas, zveneč močan doneč;
takrat se prebudiš prepozno le vedeč,
da v mraku se rodiš, živiš in v mraku boš umrl!

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)






Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo