Da ne ostanem izgubljen,
me reši.

Da ostanem živ,
me rani.

Na tvojih ustnicah mak.
Rdeča droga.
Lebdenje.
Hočem še.

Pisala bi
O temini plašča noči
Otožnosti ugaslih zvezd
Osamljenosti rimske ceste

Pisala bi
O mavričn...

Zvezde bele me objemajo
in ne morem več brez tebe...
Ljubi me...

Človek ti, izgubljen sam v sebi,
ker nočeš videti v srcu - njega,
medlo svetli in te obujeva,
da bi začutil vendarle ...

Odprta prsa nosim,
kamor koli grem.
Odprta prsa čutim
tudi ko ležim.
Iz odprtih prsi krvavim.

Omahnilo telo mu onemoglo,
oči hotele so da spregovorijo,
z rokami le še oprijel se vrat,
kdor koli, življen...

Utopil si mojo dušo s svojimi medlimi in otožnimi očmi in
nato si utopil še svojo.
Jokal si skupaj z mano in večern...

Veceras se bjelina moga tijela topi
i nestaje u tvojim zagrljajima,
jer vrijeme ljepote tvoga bica
mirisno ulazi u moju dusu, Beri dalje...

Izvabi nasmeh,
naš kuža - kepica dlak,
vsakič, ko kihne.