| Napisal/a Tomi, v sreda, 28. mar. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Celo mladost iskal sem le sebe
svojo iskrivost in svoje srce
vendar sem videl sebe kot senco
senco propada, suhih gozdov.
Nekaj korakov zraven dveri
srečal sem srečo mojih kosti,
ki so raztresene, brez povezave
tavale v mesu mojih moči.
Počasi, nerodno, sem se privajal
kot starec na ledu, ljubeznivih sokov
pil kot kolibri sem sladko življenje
srkal z vnemo mi danih darov.
Sestavljala mi je razsulo notranjost
vdihavala vame ponos in vrednost
dosegel ob njej sem celovitost
zaznal svojo senco v lepoti sadov.
Ah, to življenje je res čudovito,
če najdeš senco v kateri žariš,
spoznal sem resnico, resnico vpijočo,
da le v ljubezni res ves zaživiš.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
