| Napisal/a Shaolin, v petek, 02. mar. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ta ptica več ne more poleteti,
čeprav ni strta bela ji perut.
Zaman v to gnezdo prazno, zapuščeno
si jutra sončni žarek utira pot.
Začutil bi te, ko bi v tebi bilo
še kaj kar bi srca bilo podoba.
Izpraznjeno je, davno ugasnilo
prav vse, kar mi življenje je žlahtnilo.
Miruje dan. In vse je tako tuje.
Še veter se je v krošnje brez poskril.
Kot lačna vrana misel kljuje, kljuje
in ni ramena kjer bi jo odpočil.
Ujeta je. Zazrta v spomine.
Beži pred sabo kakor plaha srna.
Prekrita kot s kopreno iz vezenine,
le, da je vezenina vse bolj črna.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
