Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ponesel bom seboj te svoje solze,
ki varno skrite v mojih so oćeh.
Ne boš jih videla, kot bil bi greh,
ker več ne znam jokati...
in ni me sram priznati...
čemu ljudem bi bil v posmeh?
In kdo bi razumel? Nihče...
Saj je vseeno. življenje izgubljeno...
Eno več ali manj? In košček sanj,
ki shranil sem jih v srce je le še bled spomin.
Živim le zase in za tiste polpretekle čase.
Ne ljubim več in ne sovražim.
In kadar včasih v zrcalo zastrmim se, vem:
izbral sem si najboljšo pot, brez dvoma.
Le redkokdaj še misel plaha tja poroma,
kjer živiš ti. In v tem tvojem svetu prostora ni za mene.
Še sence sive ni nobene...
Zdaj sama sva.
In skrbno čuvava vsak svoj zaklad.
Med nama večen je, globok prepad.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a ajda, v 14-02-2007 18:06,
1. Aluzija
Ko prebiram pesmi, se mi zalezejo v kozo besede, zaskelijo in odtisnejo pecat, marsikatera ga ne pusti zbrisati. So pa seveda pesmi, ki se me ne dotaknejo, le rahlo dihnejo na moje uho in za trenutek pritegnejo mojo pozornost. In ce se vrnem k tvojim pesmim, ki so cvetele v jutru pomladi, disale po gozdnih jagodah, ponosno drsele kot labod po jezeru, me pesem, ki jo imam pred seboj, pusca v nejasnosti, v nedorecenosti, kaj naj ti sploh napisem kot komentar, ker se poraja mnozica vprasanj, kje je tisti Shaolin, ki hrepeni in srka zarke sonca? Kje je Shaolin, ki me je ocaral s svojo prelepo glasbo, ki so jo pele njegove pesmi in misel, nocem aluzije... Ja, verjamem, da je bila pesem napisana z dolocenim namenom, da je vedno vzrok posledica in morda posledica vzrok ..hrumece misli, vendar , posej njivo z besedami, ki me prebujajo v modrino neba ... Ja, rekel bos, pa saj ne pisem samo za tvoje oci in usesa. Prav imas, a vendar ... ....
lp, ajda
Objavil/a Tomi, v 15-02-2007 07:04,
2. aluzija
Ajda, če bi kot moški čitala, bi mogoče zasledila, vso nemoč človeka, ki se v tej pesmi predstavlja raztrgan, v sebi ne vedoč kako naprej, ker je vso energijo vložil v ljubezen, ki je pobegnila iz njegovega gnezda za njega sreče, a za njo mogoče pretesnega objema.
Objavil/a ajda, v 15-02-2007 08:06,
3. Tomi
saj vem, samo rada berem Shaolina na nacin kot sem v komentarju zapisala..
(0 glas)
, samo rada berem Shaolina na nacin kot sem v komentarju zapisala.. 
