Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 24. feb. 07
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(1 glas)
Beli obrisi posušene soli,
spužva sta si objeti silhueti.
Z iztisnjeno sončno dušo vpeti,
dihljaj od morja, na samotni skali.
*
Kadar morje buči, si pena želi,
pokriti vroči telesi zagreti.
Se skloni še stari bor, galeb vzleti,
meša krike, vonj vznemiri, čut celi.
*
Vse kroži, se pretaka, se oplaja.
Med nebom in vodo še čas obstoji.
Vse, kar je vredno se jemlje in traja,
*
potem lahkotno se daje, cilj kroji.
Delfini se igrajo blizu raja,
kjer narava z naravnim se spoji.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a isoncek, v 10-03-2008 11:31,
1. sonet dialoga.
Prebrala. Ocenila... Iskreno? Našla sem eno tvoji pesem, ki mi je res OSTALA, tam, nekje... Kjer se iščem kjer doraščam. Kjer me ni... pa bi rada...
Mislim, lepo. Rada imam take stvaritve, ki se kar prilepijo. Našla sem jo, eno tako, tudi med tvojimi, čeprav mogoče misliš, da iz principa ne bom iskala. Pa sem.
LP Kočijaž
PS: Mogoče (no, skoraj gotovo) se ti to ne zdi konstrukiven komentar. Pa vzemi to kot reakcijo na prebrano. Tako, trenutno.
(1 glas)
