Na pragu pred hišo je mati sedela
...

...

Odpiram oči ...
Na vzhodu jabolko rdeče zori.
V krilu mesta vstajajo hiše.
Električna žica drgeče pod težo golobov. Beri dalje...

Preperelost teles,
v mračni dobi
kritičnih časov,
se mi drobi
pod prsti
in izginja v prah.

Pogrešam tvoje tople besede,
tvoj prijeten glas,
tvoj smeh,
tvoja jutranja sporočila,
ki so mi ...

Hvala za vse s tabo preživete dneve,
hvala za vse objete noči,
hvala za vsa nežno prebujena jutra,
in hvala za vse česar več...

Prebolelo si, ko je zaplesal z njo
na prvem šolskem plesu,
prebolelo si vse streznitve mladostnih sanjarij,
prebolelo neskončno lju...

Rad mrcvarim to,
kar preostane
in se izživljam
nad zaključki.

Rišem mehkobo in nežnost,
rišem hrepenenje....
tako krhko in prosojno,
tanjše od najbolj plahe misli,
nikdar ne bom znala
Beri dalje...

Sestavljanka iz različnih, papirnatih koščkov, tvori moje hitro izginjajoče življenje ranljivo,
saj je to vidno, dano brez prisile ...