Ti si ti,
kljubovaljna zobu časa,
smer znana ti je naša,
lučka upanja, ki ne ugaša.

Izbral si bom en pojem.
Naj bo tokrat sinestezija.
Živimo v sinestezijah.
Vonjamo barve, vidimo dotik, okušamo glaso...

Obiskala sva starša…
Ko sva vstopila sta se smejala,
pa ne televiziji.
Smeh jima ni zamrl,
pa sva že stala sredi sobe...

Tvoje besede padajo z vedno večjo težo na moja pljuča. Spuščam in dvigam tisto roko s cigareto, da pozabim na njihovo breme, da jih operem z dimom,...

Morda poljubil, bi jo objel,
prišepnil, vse najlepše zaželel,
poklonil rožo rdečo ji dehtečo,
dišečo, zažele...

NI BOGA,
NI GOSPODA,
KI NAS BI SPREJEL,
JE LE NAŠE IZGINULO SRCE
IN LUPINA VODENICE,
KI POSPREMI TE V V...

Solza svetleča je kot reka spolzela po mojem licu. Danes ni nasmeha na mojem obrazu. Danes jočem. Rada bi se spet smejala soncu v obraz...

Ponovno sem tam
na mojem znanem starem mestu
prevzeta od bližine
od novega trenutka
resničnosti ali sanj.

...

Kaj bi vse s teboj počela,
tudi kožo bi dol snela,
na luno poletela,
samo da bi te imela.

Beri dalje...

Hudo mi je do vsega,
obžalujem vse kar sva ustvarila midva,
ali ljubezni te, ne tega se ne sme,
to je neka...