Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Verjela je v življenje,
verjela v ljudi,
a so jo razočarali vsi.
Verjela je v veter, ki nam nežno riše pot,
verjela v glasbo ptic,ki pišejo vrstico not.
Verjela je v rožo, ki tiho, tiho raste nam,
verjela v nebo, ki nam odpira novi dan.
Verjela je v pesem, da jo vedno varovala bo,
verjela, da nekoč ji lažje bo.
A v kaj je sploh vredno verjeti??
Zaradi česa je vredno trpeti??
Nikoli več ni verjela v ljudi,
saj so obrnili hrbet ji.
Ni več poslušala vetra glas,
saj kar ji je rekel bila je laž.
Ni več poslušala ptic žvrgolenje
v nič ni imela več potrpljenje.
Pustila je rože da rastejo same
nove dneve pustila za druge mlade.
Pozabila je na pesem ljubezni
in na srečno življenje,
zanjo vse bilo je trpljenje.
Nikoli več ne sliši vetra ali ptic
in ne odzove se več na dotik.
On bil je droga, ki vzel ji je vse,
svet krut pa obrnil hrbet ji je.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
