Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
si hodil že po takšni čudni poti?
si bil že kaplja dežna v suši, žarek v samoti?
in legel v utrip, ki je le sluten in ovit v meglo?
in segel v južni veter, ki pozimi spremeni se v steklo?
občutek potopil se je v vročo misel
da veter obsodbo bi v dotik ponesel
in skrivnost - da sva drznost prehitela
da bo ptica dih škrlatni preletela
razleti se v neznatnem pisani komet
v tisoč zvezd, v tisoč sonc, v ognjemet
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a Tomi, v 11-02-2007 10:57,
1. Škrlat
Zelo dojemljiv izspev, ki ga moraš doživeti, da bi ga postavil vsem kot vprašanje.Lep in izviren izkušnje poln dokument ene duše, ki ima še mnogo za povedati...
(0 glas)
