V noči opoja vname sladko špansko vino,
zaželim si stika z oddaljeno mi domovino,
ko zapreden v stkane mreže hladnih niti,
slednjič v izžeti se omami jamem iti,
mi odpre se novo okno v svet neznani,
v vinu ukročeni um koketnosti ne brani.

Izčrpan pohajkovanj barcelonskih – njih lepot,
ulic, vodometov, parkov, res krasot,
avenij bleščečih, v novembru še kipečih,
vrvež množic, ras, kultur, skratka vseh idočih,
mi razum meglijo sveže pridobljene impresije,
zdaj ... zdaj postaneš vladarica moje fantazije.

Besede lepe, znane, mestoma zelo izbrane,
prazna soba, igre, nagajive misli, njih nakane,
ko slast zagreta, vroča muza te osvaja,
tudi z žlahtnim vinom polne kupe se napaja,
čutiš duše svoje let – čeprav poprej zaspane,
neverjetno moč nedavno ustvarjene sobane.

Zazrt v bleščeče, razkošne se noči zavese,
v soju oddaljenih svetilk valove te svetleče,
na svetlo luno, v nebesni svod ponese,
ko zagledam se v rjave, ti magične oči iskreče,
me vihar ekstatičnih občutkov, ta življenjska sila,
vlečeš k sebi, ti mamljivo-sladka rajska vila.

Spogledljivo sočnih stavkov drzna je vročica,
v strasti opoja mehkih lic ožarjenih rdečica,
milje stran ujetnik sem koketnosti hlepeči,
ovijaš me v omamo, neznani angel koprneči,
ko s piedestala vzameš moje hrepenenje,
nanj postaviš svojo Muzo, moje sle Življenje.

Komentiraj pesem na forumu.
(14 komentarjev)

---