Luna sije,
Svetel mrak,
Pa se skrije
Za oblak.

Omahnilo telo mu onemoglo,
oči hotele so da spregovorijo,
z rokami le še oprijel se vrat,
kdor koli, življen...

Sve što ima dušu, duša ima.
Duša ima boju i miris ima.
Ima san i sva u njemu te č e.
Duša ima srce i osje ć aje ima.
Ima mi...

Solze tečejo same po obrazu,
same, same, drsijo in polzijo,
neustavljivo vroče drhtijo,
neslišno drsijo po licu, vratu.

Zelo dobro izgleda,
tega se zaveda.
Poglejte to damo,
v glavi ima samo slamo.

Iz mene seveda zavist govori, Beri dalje...

Tam nekje si, vedno blizu in nikdar te moje roke ne dosežejo.
A to ne pomeni, da te ni, kajti ti jemlješ.
najprej mene...

Vse besede sem znova spletla v zid okrog tebe. Zdi se mi, da ne znam skozenj, da me mreža metafor ujame preden bi ti lahko pogledala v obraz.
Beri dalje...

Kaj je ljubezen?

Je čudna rastlina,
se rodi,
naenkrat zacveti.

Še enkrat me izberi in poglej,
kako globoko bolečina leži in
kako v srce osamljenost beži…
Vzemi vse še enkrat ...

V gluhih spevih noči,
v sprehodih spoznanj,
seštevam trudne korake,
božam okamenele poljube
zaspale nekje,sredi rek hotenja
Beri dalje...