Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Počasi vstaja sonce izza hribov
In veter mi razkriva novi dan
Še zdaj se ne zavedam svojih gibov
Kot da je vse še le podaljšek sanj
Še dvigajo se iz močvirj meglice
Čeprav žar sonca neusmiljeno sije
In vlažna rosa mi ovlaži lice
Sledove sanj prelepih mi umije
Zdaj pa že dolgo žvrgolijo ptice v dan
In iz močvirj so dolgo že meglice stran
Dan tu je trden in niveč vrnitve
Kakor prerezalo bi me rezilo britve
Sem ves na tleh, ne vidim več rešitve
Ljubezni in zvede so le delčki sanj
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a Neva, v 03-11-2006 20:48,
1. Jutro
Resničnost nas premnogokrat kruto prebuja in nam jemlje upanje...svet, ki je bil včeraj še čudovit, postane trdo brezčuten in brezobziren v svoji lahkotnosti in v zavest se zareže obup. Resnična pesem.In boleča. Ampak...človek se ne da kar tako....sanja vedno znova....
Objavil/a Neva, v 03-11-2006 20:58,
2. Jutri
Malce me je zmotil stavek....so dolgo že meglice stran...malce nerodno mi zveni in kakšno črkico bi bilo dobro popraviti, če se da....lp Neva
Objavil/a ajda, v 04-11-2006 13:39,
3. Jutro
Počasi vzhaja sonce izza hribov In veter mi razkriva novi dan Še zdaj se ne zavedam svojih gibov Kot da je vse še le podaljšek sanj Še dvigajo is iz močvirj meglice Čeprav žar sonca neusmiljeno sije In vlažna rosa mi ovlaži lice Sledove sanj prelepih mi umije
prvi del pesmi prebujanje v jutru kot ga vidijo tvoje oci, v drugem delu zal realnost, ki jo ne odzene pogled in prebujanje v jutru, ko dihas in cutis naravo....
bi pa seveda bilo se kako dobrodoslo popraviti napakce v pesmi, ki jo kvarijo, velja se potruditi...
(0 glas)
