Če obstojiš ob vznožju
Duhá ti senca pomori
Zato stoj - kot večina - nekje vmes

Predolgo zadržen pogled
ji je uničil dneve mira,
nič več spokoja in miru,
obstala je kot vlak brez tira.

Podoji me nedrje
zeleno, vzvalovano.
Nasiti požrešne čute.
Povleci za nit hrepenenja,
odvij pričakovanja...

V mojem oknu
Ni luči.

Bela miza
modrega odtenka.
Skalpel
številka pet
reže spomine
na režnje.
Režnje za histologijo.

Verjela sem,
da ko te srečam,
bo vse preprosto.
Pa ni bilo....
Verjetno te še nisem srečala......
...........da bi ljubezen l...

Ko potujem
na konec tega dneva vidim;
svoje telo,
dve roki in dve nogi,
trup z brazgotino, 

Ni dolgo kar je umrla

še seva telesa lahen opoj
Ko jo gledaš golo pred sabo
komaj zadržuješ smeh.

Množica duš sanjari v prazno,
le pristne ljubezni hlepeče ...
A ti pritakaš se vame predano,
Ljubezen v objemu noči žuboreče.

...