...

Na tisoče zrnc bisernega peska
se preliva v neopisne oblike
iščočih dlani pravega dotika
z izginjanjem dvoma o pravljičnosti
...

Sej si videla, da odbiti nisem hotela,
moje stanje je bilo hipnotično
in nisem zares verjela,
da daješ mi tisto, Beri dalje...

Nekega dne bom skočil vate!
Božal te bom, grebel po tebi,
s prsti, z nosom, s celim telesom,
zakopal se bom v tvoje bistvo.

Hodim.
Samo zvoki oddaljene ceste.
Hodim.
Med kuglami umetne svetlobe,
ki je iluzija.
Ker je tema.

Dlan počiva mi na prsih
grabi za srce ker mora tam baje ostati
nohti zariti v telo ne čutim bolečine
pa vendar ne pusti mi ...

Kaj je nama kri v venah,
luknje v mesečevih menah;
srce, ki poganja sanje
skozi mrak v novi dan;
tebi je vseeno ...

Spet mineva noč brez globine,
ki jo imenujem smisel.

In enako hitro raste praznina.

Odmrlo travo
spremeni ogenj, v pepel;
crno v zeleno.

Spet pada ognjeni dež.
Kako je strast rdeča.
Če pustiš, da zagori.
Če pustiš, da si vse ti.
Spet jahajo po zubljih,
vojšča...