| Napisal/a lilia, v nedelja, 22. okt. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Hodijo ljudje preko cest brez obrazov,
meglen rdeč odsev, na licih vidim kruto ekstazo.
Glave sklonjene proti dnu v globino zemlje,
a ni miru.
Koraki počasni, negibne roke,
solze kapljajo pred njihove noge.
In hodijo,...hodijo mimo mene brez baru v očeh,
brez besed na njihovih rokah rojeva se čas;
izginjajo koraki, izginjajo sledi, trenutki,
ostajajo le tanke črte nemočnih kosti.
Levo in desno ob cesti stoje;
črni plašči zaplapolajo v vetru,
sivi lasje, obrazi v večnem cvetju...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
