Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Končalo se je jutro, končala noč.
Ni bilo ne svetlobe ne teme, pa sem stala
sredi ničesar in čakala,
da prideš v bolestnem siju skozi moj um,...vsaj še enkrat.
Levo, desno ihtel je zvok, ki ni prihajal iz mojega grla, zvok,
ki je šinil iz ozadja moje namišljenosti.
Bil je tvoj glas, odmev po vročih, strastnih,
igrivih smehljajih.
Jaz fatalna ženska in ti moj moški.
Bila sva močan valj, ki ni poznal kopna in trdnih tal.
In zdaj?
Prišla sva na konec pa sva odšla,
ker sva morala prestopiti breg te resničnosti...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
