Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Hodijo ljudje preko cest brez obrazov,
meglen rdeč odsev, na licih vidim kruto ekstazo.
Glave sklonjene proti dnu v globino zemlje,
a ni miru.
Koraki počasni, negibne roke,
solze kapljajo pred njihove noge.
In hodijo,...hodijo mimo mene brez baru v očeh,
brez besed na njihovih rokah rojeva se čas;
izginjajo koraki, izginjajo sledi, trenutki,
ostajajo le tanke črte nemočnih kosti.
Levo in desno ob cesti stoje;
črni plašči zaplapolajo v vetru,
sivi lasje, obrazi v večnem cvetju...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
