Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Glasba, kraval
in nemajhen naval,
nosila si kri
in prelestna luč se zdi,
da prenesla bo rdečino
v malce ovenelo
ter prikrito bolečino.
Kaj?
Obležala v lastnem soku
si neizpolnjenih želja,
ko z majhno roko
si skušala objeti
vsak konec
brezkončnega neba.
In zakaj ne rečeš si,
da si edina,
tista, ki pozna
skrivnost sladkega pelina.
Tako!
Rahlost tega tvojega dotika,
ki drhteč preliva
se v tvojo kri,
je zaznamovala sanje,
kjer vse spi
in kjer med nama
le majhna je razlika.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a Neva, v 21-10-2006 19:53,
1. Tista, ki pozna
prav nenavadno se počutim zadnje čase...kar nekaj pesmi je biloe napisanih tako, da se v njih gledam kot v zrcalo...tako, da že kar težko še kaj pripomnem....ampak ljudje smo ljudje in dogajajo se nam podobne stvari, moja zgodba..tvoja zgodba...zgodba o čarobni sldkosti pelina.....Ta pesem res lepo teče ima svojevrsten ritem in rimo....lp Neva
Objavil/a Providence, v 18-09-2007 23:12,
2. TISTA, KI POZNA
Tvoja zadnja pesem me je spodbudila, da sem prebrala še skoraj vse preostale. Tale me je od vseh najbolj prevzela, morda za en plus manj kot A veš ..., vendar ne s prvo kitico, ki se mi zdi skorajda odveč. Druga pa je čudovita. Še to, pri A veš... sem napisala v tretji kitici namesto v tretji VRSTICI, pa ne morem popraviti. Lp, P.
(1 glas)
