Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Črno sonce zahteva črne ptice,
plavam na pesku poplave,
devet luknjic sveti na steno,
smreka si pušča kri,
jaz pa jo pobiram in vdihujem.
Črno sonce zahteva črne ptice,
lesena luna gori v svetlobi,
ostali so le žeblji,
ki si jih zabijam v oči,
da ne bi več gledal prazne stene
in črnega sonca.
Visim na drevesu in premišljujem.
Kaj je zdaj to? Ali sem strašilo?
To ne more biti res,
zabijem žeblje v les.
Iz glave mi krvavi,
misli se cedijo na smreko,
pomešajo se z žeblji,
v očeh so zabite luči.
Črno sonce zahteva črne ptice,
po rokah, po nogah,
po očeh, po celem telesu
mi teče smrekova kri.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a rok grčar, v 22-10-2006 09:02,
1. Žeblji
Hudo.
lpr
Objavil/a Neva, v 22-10-2006 10:20,
2. Žeblji
Včasih črne ptice zahtevajo črno sonce...in včasih zato zelo trpimo, ko bi radi vnesli svetlobo nekam vmes, da bi postali vidni v pravi luči..v pravi vrednosti.Zabijanje žebljev ozavešča, a ni končna odločitev....vem, ker se je moja kri zelo spreminjala skozi življenje....ah..boleča pesem...
(0 glas)
