Kar se da zavestno
Skoraj brez obžalovanja
Hodim po robu nebotičnika
Se ozrem v nebo
Glej, ptice. Letijo
Se vr...

Ko govorim,
razgalim svoje srce.
Pustim ga izkrvaveti
za ceno utehe,
ki jo poklanjam.

Če šelestiš v moji postelji,
si misliš, da je dovolj,
da te pozabim,
ko me mine? 

O mračni jek jesenskih dni!
Vsak beden list, ki se spusti
kot seraf mehko na zemljó,
strmi skozi sivi baldahin
g...

V mrtvem morju
sem štela
življenje rib,
z roko sol odgrnila,
peno rjavih slik,
gosta obleka me varje,
me skriva v seb...

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca. Beri dalje...

videti, slišati
doumeti
razumeti
se smejati...
ali jokati
mogoče spati
dozoreti

Vidiš tisto veliko luč tam?
Ki oddaja tako močno svetlobo?
Ki te mami …
… in ki te privlači …
Vidiš ogrom...

Drdrajo, šepetajo.
Prihajajo nasproti,
sonce k luni.

Z angelskim obrazom
in nerazčiščenimi viharji

Iz dlani pšeničnega polja, mak
se s pogledom je v sonce zazrl,
odločno kljubuje, nežno ljubkuje
nezrelo klasje, ki...