še odšel nisi
pa te že pogrešam
močno
tvoje poljube
tvoje dotike
tvoje vse

Čutim, na trenutke sem kot smet...
Veter me dviguje v višave.
Zdi se, da me ljudje opazujejo.
Molčijo, razmišljajo in se čud...

puščaš me hladno
in suho

Ljubim te.
to očitno
nikoli ni
dovolj 

hedonizem hira
pa no...

Iz tkanja se rodi beseda.
Topla, kakor dlan dekleta,
ki skoz  kodre raziskuje.

V očeh preberem sanje.
V nj...

Vrata se odpro
pa ne sama
porineš jih vsiljivo
da se s sten odlušči omet
stare gospe hiše ...

Molk je zavetje hoste.
Saj le tako lahko prisluhneš
petju ptic.
In petju sebe.
S prikrito močjo
r...

To jutro bo lepo
in ta dan bo prelep.
Tako sem se odločila
in tako mora bit!

Od zdaj ...

Si metulj prozornih kril,
s paleto svilnih barv,
slikarju jemlješ dih,
pred tvojo lepoto očaran poklek...

Izruti trni pustili so za sabo predrto srce,
lica pečejo od slanosti pretakajočih se solzà,
ustnice zaprepadeno...

Jočejo zvezde v bolnem sijaju,
ko gledajo ljudi, kako žive,
le jemljejo, nič ne dajo,
vlečejo se skozi svoje prazne dni.