1. RATIO

Šla sva med polji.
Čudno - nisva se
prijela za roke
niti nisva štela zvezd,
mord...

In jaz na tvojem ...
... prašim besede
izgovarjam izdihljaje
v melodiji plesa
negibnega telesa.

Bila je noč in bile so zvezde.
Bilo je življenje in bilo je upanje.
Imela sem vse. Imela sem sebe, tebe in svobodno nebo...
Beri dalje...

Leto minilo je,
se čas je zasukal,
v naši nevednosti
nas vse je obkljukal.

sama v svoje jutro
sama mimo glav
tam nekoč je stala lipa
zdaj stoji le črna pentlja

Ne, želje mi srčne zdaj nihče ne odvzame,
želim si, da v pesmi spet me objame,
pesem o pticah naj spet zaživi,
Beri dalje...

Sredi mogočnega vsemira,
tam kjer duša mi umira,
pust in nemiren moj planet,
zadel v bistvo ga je tvoj komet.

Bleščava zamaknjenost v predigro večera,
okvir jagodnih misli, ki zgosti besede v
izgubljeno natačnost preciznega strela,
in zato z...

Sonca sij, mrtvaškobled.
Veter smuka velo listje.
Na porumeneli svet
zgrinjajo se senčne lise.

Beri dalje...

Prišla si.
Ne ti, nekdo drug;
brezimen, neznan.

Zvezan bi se vrgel
v rumeno reko pod rumenim ne...