| Napisal/a arianna, v sreda, 24. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Na vzhodnem obzorju rdeče rojeva se dan;
sončni čopič oblake zariše,
otroški nasmeh z rdečimi lički obdan,
ko spet nov dan se piše.
Rdeče razpre svojih sedem pik pikapolonica;
sončna peč ogreje telo,
zaziblje se marjetice kronica,
ko nežno sede na njo. Ognjeno rdeč rujev grm na Krasu žari;
sončna svetilka list osvetljuje,
bogat jesenski korak podari,
ko pogled čezenj potuje. Na zahodnem obzorju v rdeče sanje pogreza se dan;
sončno oko na oblake se zadnjič ozre,
svetu bo sonček vedno predan,
ko se razdaja enako za vse!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
