| Napisal/a Carpensky, v torek, 29. avg. 06 | 
       
	  	        
        
		
			             
              | Ocena urednika: | 
                  | 
             
			  
			            
              | Ocena uporabnikov: | 
                    (0 glas) | 
             
	  		         
		 | 
       
	  
	  	       	
	 
 
Steguješ prste tam kjer jim ni mesta,  
vsa ta opravičila, solze in redka slina,  
šepetajo, da nisi normalna,  
da je vse kar se zdiš samo iluzija onemoglega uma  
navidezno te ljubim, vse dokler si mi v izziv o prekrasna Animeja  
 
Oktobra lahko opazuješ kako jih po tisoče leti skupaj v ravni vrsti,  
druga drugo držijo za rep in strmoglavljajo letela,  
vsako pomlad na isto mesto, tebi v goste  
in meni v norce, piloti naju sovražijo, prižigajo cigarete na svečah z mislijo na naju  
 
Vedno znova me pripraviš, da se premislim, pijem kave in kadim cigarile, pravi metroseksualec, bakh  
Opominjaš goste, da se splača, akcija je, happy our, vodka bonanza, opiti bingo  
Pijani skačemo po mizah, razbijamo čaše in se zdimo sami sebi  
Največji žurerji, bruhanje povsod, bruhanje v glavi, bruhanje v nama  
 
Zdaj še stojiš v kotu, dajajoč vtis sramežljivosti in nedolžnosti, stisnjena med star jukebox in fliper z motivom srpa,  
Kmalu te primem za potno roko in te popeljem na svež zrak,  
tam boš jokala, jaz pa te bom tolažil,vzburjen, ker tako rad gledam tvoja ozka  
ramena, ki se potresavajo medtem, ko ihtiš, tako čarobna se mi zdijo, otroška, namesto ust kričijo po varnosti  
 
Občasno vse te zmedene spomine pometeva na kup, jih spraviva v bolj priročen format,  
ter jih urediva kot miselni herbarij, izpuljene, ovenele, brez korenin,  
medtem, ko si jih ogledujeva, uživava v prijetni napetosti  
v predelu sončnega pleteža, zdiva se tako mlada, prozorna, minevanje v trebuhu  
 
Blodila si, da bi lahko ubijala, da bi lahko igrala Kali, da je to v tebi,  
vse moči matere zbrane v točki med nogami, črna luknja, ki posesa  
vse kar pride blizu, tema, hlad, nič, nič ne preživi, vitezi z dolgimi meči  
in širokimi jeklenimi ščiti se ti zdijo smešni, boginja, kakor si jo predstavljajo bude  
 
Sem ti mar jaz kaj drugega kot sredstvo za doseganje ciljev-kakeršnikoli so že, plemenitii, pokvarjeni, osvobajajoči in zaviti v meglo, poleg tebe sem mutiral v simbol, arhetip, skrčen na mali košček utripajoče zavesti, stare toliko kot človek, pomanjšan in ponižan, vržen v matriarhat, gol in nebogljen, odvisen od tvojega mleka, dete med kiklopinjami, ovca med volkovi...  
 
Smejiš se in me sprašuješ zakaj naj bi vse imelo smisel, če vidim celo sliko,  
če sem prepričan, da nisem zamešal nekaj delov celote in sestavil novo-svojo,  
popolnoma zgrešeno in pomanjkljivo, beri in posnemaj, vse je že zapisano,  
če dihaš si živ me dražiš, pogoltni ponos, ponižaj se in priznaj, da mi nisi kos  
 
Rime so se spremenile v vino, pijem, da sem lahko poleg tebe, pijem, da preživim,  
heroin bi bil bolj učinkovit, bovla, šut koke, šut horsa, flash, zenice se razširijo,  
telo se napne, nato sprosti, izdihne in pozabi, kako rad sem napol mrtev, kot shiran žid z voljo do življenja,  
Terorist, bojevnik, ko umrem me čaka deklica iz tisoč in ene noči, hašiš, vino, grozdje, njen vitki bratranec in palača polna lun in megle,o kako ljubim življenje, še bolj lljubim smrt, orel ki se hrani z mojim življenjem bo zadovoljen, reinkraniran bom v bitje brez organov, sinatkse in časa, skrčen zgolj na obstoj...  
 
Ko drugič pridem, mi pripravi golo kosilo, praznovala bova minevanje, naj jem iz tvojih prsi, pobiram jagode tvojega tako sladko dišečega potu, opijani me z sokovi iz tvoje čaše, naj postanem nesmrten  
med tvojimi nogami,naj postanem puh na tvojem hrbtu, jajce v tvoji maternici, nauči me ljubiti te, piti te,  
Spremeniti se v žensko, postati morilec morilcev, nauči me sprejeti neizogibno, bolečine, hrepenenje, črnino, tvojo odotnost, svojo navezanost, nauči me obstoja ljubezen moja, moja polovica, moja usoda, daj mi piti napoj ljubezni naj se pretaka po mojih žilah boginja moja,da ne bom več videl ženske iz mesa in kosti...  
 
 
Ni več daleč dan  
Ko se prebudim v raj  
Vse oblike se že zdaj mi zdijo kot oddaljen sen  
In vse razlike kot da imajo skupni člen,  
Ni več mene in ne tebe,  
Samo jaz - večno sam, na novo poustvarjen  
In pripravljen da izdihnem v brezdan...  
 
 				
	
       
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 
        
       
      
  |   
		  
        
					
		
		 Komentarji uporabnikov (2)  
				 | 
       
     
	
	
	 |