Čuden občutek. Bežati,  teči in hkrati ostati. Na mestu. Ravno tam.
Mokrota mojih las se v vetru ne suši. Ker ga ni. Saj se skrivam.
Beri dalje...

Na svetu več me nič ne preseneti
in na svetu več me nič ne razočara.
Vem, da me usoda moja vara,
že zdavnaj sem jo neha kleti.
Beri dalje...

Divja, nasmejana,
nikoli zadržana.
Polna norih idej,
včasih več ne zna naprej.

Rumeno je sonce,
rumen je nasmeh,
rumeno je veselje,
rumena je sreča.
Naj bo rumeno!

Vrtinči se pesek in bela svetloba
in kapljice vode se dvigajo v zrak.
Nagnito se listje vali preko groba;
so re...

Nocoj, ko nate luna pazi
prislonjena na okensko polico,
se ti prikradem v sanje,
priplavam s tokom domišlije,
...

Ko se življenje v nekem kraju ugaša
že drugo pride, ga nadomesti;
vrzel narava pri sebi ne dopušča
dopolni si, kar tam lahko živi...

Na tem listu leži kamen,
da ga ne odpihne veter.

Kamen,
ki mi je dolgo stiskal srce.

...

Bilo je
kot je bilo
in nikoli
drugače
ne bi bilo ...