Dva gospoda na Golovcu,
pred menoj sta hodila.
Po mobilnem telefonu,
o rokometu govorila.

Pred njima hodi, Beri dalje...

Ebony in your hair,
snow on your skin,
in avalanche of emotions,
only nineteen.

Znova me
pečejo oči.
To pomeni,
da se vračajo
dnevi,
od katerih
sem nekoč

Dlake poganjajo iz mojih nog.
Nevem zakaj so tako goste.
Tako črne.
Srbi me vsak milimeter telesa.

Na travi leživa,
se soncu smejiva.
Megla oblakov se podi nad nama,
na grmadi cvetja sva sama.

orka

v morju nekaj se ziba saj to je orka v morju plava v morju dela trike ijaz jo gledam iz ladje le poglejte jo mojo prijateljico ...

in srečala sva se
dva svetova
na obzorju iste misli

Ugotovil sem, da sem pesnik.
To ni slabo, sem ljubitelj življenja.

Če bi bil samo pesnik, bi bilo slabo.
Bilo bi dolgo...

Stene, hiše, mesta,
po sredini prašna cesta,
prehojena, dobro znana,
vedno znova ubrana.

zvita v klobčič
prepredenih misli
čakam

mačka v pričakovanju
slastnega obroka
predem dajanje