Kako strašná
lepota je človeka.
Na prvo žogico
bi skorajda ga vzljubil.

Na pragu modrih mož razbita zdaj,
razčetverjena ležiš brez diha,
kar nam pekel je, včeraj bil je raj
živa prej ...

Včasih, ko te pogledam,
tako slučajno, nehote,
se mi utrne misel:
Tebe je nemogoče ne imeti rad.

Nisem plesalka,
pa plešem.
Nisem vseznalka,
a vem.
Potrlo me je,
pa ne jočem;
rada bi že,<...

Ko že dolgo več ne bo sledi o meni,
dvigni glavo proti nebu, šepetu zvezd verjemi.

Ko več ne bom smehljajev risala...

Razmišljam
kako bi razumela svet
brez svetlobe

Kako bi se
znašla sama v temi in
ali bi bolj čutila slišne barve

Zakaj se hrčici
ne marata,
se sprašujem ko
ju gledam kako  
se grizljata
in napadata.

Letimo iznad svojih senc,
kjer skrbimo za svoj notranji mir,
žrtve zlobnih smo demenc,
ko ubežimo se podamo spet v dir.... ...

Mrko temno je nebo
jok pretresa mi telo
tiha žalost, bolečina
solza ne utopi spomina
le kako naj rešim se
te ljubezni nesm...

Če bil bi čarovnik
začaral bi ta težek svet
v prečudovito deželo
v kateri ljudje radi bi se imeli
in žel...