ukradeno s peščenih ur
se zatika za zobmi
praska me po stegnih 
daj poliži mi oči

ne morem več ostati
...

V sto letih samote
steklo v peščenih urah popoka,
pesek se razsoli
in kamen zajoka.

Sonce tako lepo sije na travnate bilke,
da zelena barva poživi in zazdi se rumena.
Trava posuši se... Sončni žarki rumeno pozlatijo. ...

Križanje z pinceto smrti,
kakor tihi šah portret,
vrvice pod toplim podom,
vse ožgane od tapet.

Beri dalje...

Odkar pomni moje srce,
še preden začelo se zavedati je bitja,
nosi v sebi tvoje le ime.

Nož v srcu, krvaveče dlani…
Le kaj sem storil,
da kri se izteka iz mojih dlani, ne srca?...
Sem se porezal,
ko sem bil v...

Na srce mi padajo kaplje dežja,
iščejo temen kotiček,
stekajo se v grenke potoke,
nabirajo se v vodnjaku solza.

...

Sive armade napadajo me,
v boj pošiljajo svoje najboljše može,
v njih glavah je mrak, brezupna tema.
Le vonj krvavih rok in sla po zati...

Poboji v šoli,
krive zlobne so igrice!
Širimo raje orožje,
da otrok lahko brani se!
Masaker v veleblago...

Za sabo pustil sem dogodke
ne vedoč, da jih imam.
A zdaj na poti, ko ostal sem sam,
v spomin si vračam te trenutke.